Supervizija

Supervizija je proces, ki pomaga strokovnim delavcem na področju socialnega varstva, šolstva, zdravstva in drugih dejavnosti osvetliti, ovrednotiti in izboljšati njihovo delo.

Supervizija kot taka ni le prenos tehničnih informacij, postopkov ali veščin, saj supervizantom (vključenim v supervizijo) odpira pogled na njihovo delo iz več vidikov:

  • omogoča jim pridobiti usmeritev za delo, kadar se pri delu z uporabniki znajdejo v slepi ulici;
  • omogoča supervizantom, da jasneje vidijo dinamiko sistema in prepoznajo svojo vlogo v sistemu;
  • daje varen prostor, v katerem lahko supervizanti sproščeno, brez občutkov nesposobnosti in ogroženosti iščejo poti naprej;
  • omogoča razmejiti čutenja, ki se nahajajo v sistemu, v katerega so supervizanti vpeti pri svojem delu z uporabniki;
  • vodi k osebni rasti, kjer preko samoanalize in samorefleksije supervizanti ugotavljajo, na kakšen način se odzivajo in delujejo v določenih situacijah.

Vse to vodi k strokovni rasti strokovnega delavca.

Večplastnost procesa supervizije omogoča, da se naslovijo različni vidiki dela strokovnega delavca, kar pomaga k izboljšanju  njegove rasti na intelektualnem, tehničnem in osebnostnem/odnosnem področju. V superviziji je tako prostor, kjer lahko strokovni delavci razrešujejo tako vprašanja in probleme tehnične narave (npr. konkretne težave, ki se nanašajo na njihovo delo), kakor tudi globlje čustvene odzive in zaplete, ki se odvijajo, ko se srečujejo z uporabniki.

Supervizija ni terapija ali svetovanje, ampak je jasno opredeljen in zamejen odnos, kjer vloga supervizorja ni v tem, da bi dajal enoznačne odgovore, pač pa v tem, da pomaga strokovnim delavcem, da sami iščejo rešitve in odgovore. Supervizija poteka tako, da strokovni delavec po vnaprejšnji pripravi poroča o svojem delu, reflektira dogajanje pri delu z uporabniki in predstavi konkreten problem ali vprašanje. Skupaj s supervizorjem iščeta, kje je zaplet in kaj so možne rešitve. Pozorna  sta zlasti na čustveno dinamiko, ki se odvija med njima, saj to omogoča poglobljeno razumevanje dogajanja tudi v sistemu, kjer živi in deluje uporabnik. Z razdelavo čustvenega procesa se strokovnemu delavcu odpira širši pogled na samo dogajanje v sistemu, kar omogoča najti izhodišča za nadaljnje delo z uporabniki.

Obravnavajo pa se lahko tudi konkretni primeri, zapleti in medosebni odnosi znotraj kolektiva.

Oblike dela:

  • individulano
  • skupinsko (kolektiv ali del kolektiva)

Izvajalka:

Melita Kramar, spec. zakonske in družinske terapije in supervizorka z licenco

 

 

 

Program

 

"Terapevtska pomoč pri
čustvenem fizičnem in spolnem
nasilju"

 

              sofinancira tudi

 

 

 

 

 

 

NAMEN

PSIHOTERAPIJE

namen psihoterapije

Namen obravnave je razrešitev obstoječih konfliktov ter simptomov in preprečitev novih. Je raziskovanje psihične strukture, torej načina vedenja, mišljenja, čustvovanja, delovanja. Cilj ...

 

Preberi več

PSIHOTERAPIJA PO MODELU RDT
Psihoterapija po modelu RDT

V svoji psihoterapevtski praksi na Zakonskem in družinskem inštitutu delamo po medelu ralacijske družinske terapije. To je terapevtski model, ki ga je zasnoval dr. Christian Gostečnik. Model združuje ...

 

Preberi več

KAJ JE

PSIHOTERAPIJA?

kaj je psihoterapija

Beseda terapija izhaja iz grške besede therapeia in pomeni zdravljenje. V dobesednem prevodu torej psihoterapija pomeni zdravljenje duše. Je proces, ki posamezniku pomaga pri spremembi ...

 

Preberi več

KAKO

TERAPIJA POMAGA?

Kako terapija pomaga?

Kaj je skrivnost psihoterapije oz. zdravljenja s pogovorom? Kako deluje? Po čem se razlikuje od običajnega klepeta ob kavi ali zaupnega pogovora z najboljšo prijateljico/em? Naši vsakdanji odnosi imajo lahko drug ...

Preberi več

KAKO

TERAPIJA POTEKA?

Kako terapija poteka?

Da proces psihoterapije lahko teče so potrebni zagotovljeni določeni pogoji, tako na strani terapevta, kot na strani klienta. Terapevt je dolžan zagotoviti usposobljenost za terapevtsko delo, torej pridobljena ...

 

Preberi več

KDAJ SE VKLJUČITI V PSIHOTERAPIJO?
Kdaj se vključiti v psihoterapijo?

V psihoterapijo se lahko vključimo kadarkoli. Predvsem, ko želimo napredovati v svoji rasti, se osvoboditi nekaterih spon, stisk, se soočiti z razbolelimi odnosi ali bolečo preteklostjo, ki nam ...

 

Preberi več

 

R E F E R E N C E

 

       Mediji o nas


   

       Reference 2011


 
 

       Reference 2007


   

       Reference 2012


 
 

       Reference 2008


   

       Reference 2013


 
         Reference 2009
           Reference 2014
 
         Reference 2010