Zbornik DUŠEVNO ZDRAVJE IN IZGUBE

Spoštovani bralci,

vabljeni k razmišljanju ob prebiranju zbornika »Duševno zdravje in izgube«. Zbrane vsebine, ki smo jih pripravili za vas, so povzetki prispevkov sedmih strokovnjakov, ki delujejo na področju duševnega zdravja.

Se sprašujete, čemu smo se lotili tako »zamorjene«, težke in »neprivlačne« teme? Teme, o kateri se neradi pogovarjamo, kaj šele hodimo javno na posvete? Ker verjamemo, da je duševno zdravje osnova za kvaliteto našega življenja in naših odnosov. Duševno zdravje se dotika in vpliva na vse dele našega življenja. Je del naše vitalnosti. Razmislimo: Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje duševno zdravje kot »stanje dobrega počutja, v katerem posameznik uresničuje svoje sposobnosti, normalno obvladuje stres v vsakdanjem življenju, svoje delo opravlja produktivno in je sposoben prispevati k skupnosti, v kateri živi«. Zakon o duševnem zdravju pravi »Duševno zdravje je stanje posameznika, ki se kaže v njegovem mišljenju, čustvovanju, zaznavanju, vedenju ter dojemanju sebe in okolja.«

In čemu ravno izgube? Znano je, da izgube povečujejo tveganje za pojav duševnih motenj in slabšanje duševnega zdravja, pa tudi fizičnega. A izgube so del življenja, vsi se z njimi srečujemo. Vsak od nas je doživel kakšno – izgubili smo denarnico, ključe, telefon. Ali pa smo doživeli večjo, resnejšo, težjo, bolj bolečo, kot je izguba bližnje osebe zaradi ločitve ali smrti, izguba doma in varnosti v domu, izguba odnosa, stika v odnosu, izguba zaupanja, ki ga je odvzelo nasilje, alkohol, droge. Pa ne pozabimo na izgubo zdravja. Dandanes skoraj ne smemo spregledati še ene pogoste izgube, s katero se soočajo neredki: izguba službe in z njo povezane osnovne socialne varnosti za preživetje. Vsakega od nas se izgube drugače dotaknejo in drugače vplivajo. Tudi naši odzivi nanje so drugačni. Od naše splošne "kondicije" in predvsem medosebne podpore pa je odvisno, koliko bodo vplivale tudi na naše duševno zdravje.

Vendar: Naj nas ne bo sram govoriti o našem duševnem stanju, o tem, kako smo, kako se počutimo, kaj se nam dogaja, kaj zaznavamo, kaj čutimo. Kaj je več v življenju od tega, da nismo sami, da je nekdo ob nas, kot človek ob človeku, kjer se lahko razvije pristen stik? Da tam, kjer nas zmanjka, kjer ne zmoremo, kjer upade naša moč, nas nekdo vidi, čuti, razume, poprime za roko in pelje naprej? Da je tam nekdo, ki verjame v nas, da lahko vse bolj tudi sami verjamemo vase, da poiščemo tudi strokovno pomoč, da poskrbimo za svoje rane?

Pravijo, da se zavemo pomena in vrednosti nečesa šele takrat, ko to izgubimo. Pa je res tako? S samozavedanjem in priznanjem svoje vrednosti, vrednosti svojega zdravja, počutja in medsebojnih odnosov, smo na dobri poti k skrbi zase, medsebojnemu povezovanju in utrjevanju naših medosebnih odnosov. V povezujočih in podpornih odnosih bomo pridobili tudi moč, da bomo poiskali potrebne informacije, strokovno pomoč, rešitve, ki jih potrebujemo za večjo kvaliteto našega življenja.

Namen posveta in tudi tega zbornika, je v prvi vrsti ustvariti prostor in priložnost za pogovor, izmenjavo mnenj in znanj o duševnem zdravju in izgubah. Da se spomnimo, kako zelo bistvenega pomena je za nas zadovoljno in zdravo življenje. Želeli smo izmenjati strokovne izkušnje, vam strokovnjake približati in ponuditi možnost, da se srečate z njimi. Želeli smo pregledati potrebe po novih oblikah pomoči, ki jih opažajo tako strokovnjaki kot širša javnost oz. tudi pomoči iščoči in njihovi svojci.

S posvetom in tem zbornikom želimo odpreti debato o duševnem zdravju in izgubah in vzpodbuditi vaše razmišljanje. Želimo odstreti kakšno zaveso, odgovoriti na kakšna vprašanja, razširiti znanja in informacije, komu olajšati pot do pomoči zase ali svojca.

Glede na bogat odziv na posvetu verjamem, da je naše poslanstvo, ki smo si ga zadali, zaživelo. Želim si, da živi naprej tudi s tem zbornikom.

 

Melita Kramar,

specialistka zakonske in družinske terapije

strokovna direktorica Zakonskega in družinskega inštituta

 

Za prevzem celotnega zbornika v PDF obliki klikni TUKAJ.

 

 

 

Program

 

"Terapevtska pomoč pri
čustvenem fizičnem in spolnem
nasilju"

 

              sofinancira tudi

 

 

 

 

 

 

NAMEN

PSIHOTERAPIJE

namen psihoterapije

Namen obravnave je razrešitev obstoječih konfliktov ter simptomov in preprečitev novih. Je raziskovanje psihične strukture, torej načina vedenja, mišljenja, čustvovanja, delovanja. Cilj ...

 

Preberi več

PSIHOTERAPIJA PO MODELU RDT
Psihoterapija po modelu RDT

V svoji psihoterapevtski praksi na Zakonskem in družinskem inštitutu delamo po medelu ralacijske družinske terapije. To je terapevtski model, ki ga je zasnoval dr. Christian Gostečnik. Model združuje ...

 

Preberi več

KAJ JE

PSIHOTERAPIJA?

kaj je psihoterapija

Beseda terapija izhaja iz grške besede therapeia in pomeni zdravljenje. V dobesednem prevodu torej psihoterapija pomeni zdravljenje duše. Je proces, ki posamezniku pomaga pri spremembi ...

 

Preberi več

KAKO

TERAPIJA POMAGA?

Kako terapija pomaga?

Kaj je skrivnost psihoterapije oz. zdravljenja s pogovorom? Kako deluje? Po čem se razlikuje od običajnega klepeta ob kavi ali zaupnega pogovora z najboljšo prijateljico/em? Naši vsakdanji odnosi imajo lahko drug ...

Preberi več

KAKO

TERAPIJA POTEKA?

Kako terapija poteka?

Da proces psihoterapije lahko teče so potrebni zagotovljeni določeni pogoji, tako na strani terapevta, kot na strani klienta. Terapevt je dolžan zagotoviti usposobljenost za terapevtsko delo, torej pridobljena ...

 

Preberi več

KDAJ SE VKLJUČITI V PSIHOTERAPIJO?
Kdaj se vključiti v psihoterapijo?

V psihoterapijo se lahko vključimo kadarkoli. Predvsem, ko želimo napredovati v svoji rasti, se osvoboditi nekaterih spon, stisk, se soočiti z razbolelimi odnosi ali bolečo preteklostjo, ki nam ...

 

Preberi več

 

R E F E R E N C E

 

       Mediji o nas


   

       Reference 2011


 
 

       Reference 2007


   

       Reference 2012


 
 

       Reference 2008


   

       Reference 2013


 
         Reference 2009
           Reference 2014
 
         Reference 2010